Nordijska hoja ni drugega kot nadgrajena običajna, vsakdanja hoja,
kot smo se je naučili pri dobrem letu starosti in jo uporabljamo prav vsak dan
(razen tiste dni, ko se nam ne ljubi vstati; če ostalih, resnejših razlogov ne
omenjamo). A ker hojo že tako dolgo uporabljamo, jo moramo nadgraditi, če
želimo, da postane resnejša telesna vadba. Dodamo palice, hodimo nekoliko
intenzivneje in hoja takoj postane dvakrat bolj učinkovita. Z uporabo palic v
gibanje učinkovito vključimo še zgornji del telesa, poleg tega pa nam palici
pomagata pri odrivanju, kar občutno zmanjša obremenitev nog pri intenzivni
hoji.
Nordijsko hojo lahko izvajamo kadar koli, skoraj kjer koli,
primerna je za kogar koli, ne zahteva drage opreme ali posebnih
oblačil. Njena popularnost hitro narašča in uporablja jo veliko posameznikov, dobro pa je zastopana tudi v okviru terapij,
fizioterapij. Priporočajo jo zdravniki, promotorji zdravega načina življenja in
gibanja, uporabljajo jo tudi osebni trenerji. Predvsem pa je varna, cenovno
ugodna in zabavna. Najpomembneje pa je, da se vedno izvaja na prostem, na
svežem zraku.
S pomočjo nordijske hoje lahko
brez velikega telesnega naprezanja, predvsem pa varno, brez tveganja poškodb
izboljšamo telesno pripravljenost, izgubimo nekaj jalove telesne teže in
pridobimo mišično trdnost telesa, kar posredno pomaga pri preprečevanju
bolezenskih stanj, ki so posledica premajhne aktivnosti:
· - povišan
krvni pritisk
· - sladkorna
bolezen višjih tipov
· - osteoporoza
in osteoartritis
· - stres
in živčnost
· - povečana
telesna teža
In še dodaten razlog za
ukvarjanje z nordijsko hojo: vadba v skupini je vedno zabavna.
Nordijska hoja zahteva nekoliko prilagojeno, specifično tehniko. Je drugačna od
treking hoje, hoje v klanec (hribolazenja) ali trail teka. Gre predvsem za
načinu uporabe palic, ki mora biti takšen, da pravilno izveden, maksimalno
vključi tudi zgornji del telesa. Bistveno pri tem je način vboda
palic pred odrivom.
Pravilna izvedba nordijske hoje
tehnično in gibalno ni zahtevna, kljub temu pa potrebujemo nekaj osnovnega
znanja, saj na celotno telo dovolj intenzivno deluje le, kadar jo izvajamo
pravilno. To pa, vsaj v prvih fazah učenja tehnike hoje, sami težko dosežemo,
lahko se nam zgodi, da ponavljamo iste napake, postanemo nezadovoljni…
Ko vadeči obvlada osnovno
tehniko, jo lahko vključi v vsakodnevno rutino. Pri tem ni pomembno ali hodi
sam, v paru ali skupini prijateljev ali družine. Najbolj pomembno je, da za
vadbo najde motivacijo in v vadbi vztraja. Pa saj ni težko. Najlažje je, da se
priključi skupini v svoji okolici; učitelj ga bo naučil pravilne tehnike,
skupina pa potegnila, da bo redno vadil, hodil naokoli in se imel luštno.
